Koliko galgov se vsako leto skoti v Španiji? Koliko jih je zapuščenih ali ubitih? Na ta vprašanja ni odgovora, saj izčrpnih in verodostojnih podatkov ni. Vseeno pa nas to ne zaustavi, da ne bi podali vsaj nekaj ocen.

​

Galgueri pogosto navajajo podatke iz agencije SEPRONA (Servicio de Protección de la Naturaleza, sln. Agencija za varstvo narave), po katerih je bilo npr. v letih 2018 in 2019 v Španiji zapuščenih 52 oz. 8 galgov, kar je očitno zanemarljivo število. V resnici, kot je bilo pojasnjeno v časopisu El Pais 14. maja 2019, ti podatki navajajo samo primere, s katerimi je seznanjena SEPRONA, ne vključujejo pa podatkov, ki so jih zbrale vse ostale službe in agencije, policija ter različne avtonomne skupnosti, občine, zavetišča in prostovoljna društva. Da so številke SEPRONE povsem nezanesljive, potrjuje dejstvo, da naj bi bilo po njihovih podatkih v letu 2018 po vsej Španiji zapuščenih le 546 psov, kar pa je manj, ki so jih v tem letu rešili samo v enem izmed osrednjih zavetišč v državi.

 

Po podatkih platforme NAC (No a la caza) je vsako leto zavrženih okoli 50.000 galgov. Te podatke so oblikovali z upoštevanjem števila 200.000 galgov, ki pripadajo galguerom, vključenih v FEG (Federación Española de Galgos, sln. Španska zveza galgov), povprečne aktivne življenjske dobe njihovih psov in letne fluktuacije 50.000. Potem so tu še vsi galgi, ki niso registrirani pri FEG. Teh zagotovo ni malo, saj lahko vsak član vzredi dva galga, koliko pa jih v resnici, pa ne ve nihče. Poleg tega FEG zanika, da bi njihovi člani imeli 200.000 galgov. Zato bi bilo zanimivo objaviti sezname članov in vseh registriranih psov. A to se verjetno ne bo nikoli zgodilo.

​

V pomanjkanju javnih podatkov so najbolj zanesljiva predvidevanja fundacije Affinity, ki po podatkih, zbranih od perrer in zavetišč, ocenjuje, da je bilo v letu 2021 skupno število zapuščenih psov v Španiji 168.000. Koliko je od tega števila galgov, ne ve nihče. Po podatkih fundacije naj bi jih bilo samo po koncu lovne sezone zapuščenih 13 %, torej okoli 22.000, tako da je med njimi zagotovo največ galgi. Poleg tega so galgi zavrženi tudi čez celo koledarsko leto, čeprav je februar, ko se konča lov, zanje najhujše obdobje leta.

​

Platforma NAC je z upoštevanjem deleža galgov, ki so jih rešile osrednje prostovoljne organizacije, ta se giblje od 50 do 75 % od skupnega števila psov, izračunala, da bi lahko bilo galgov in podencev v zavetiščih približno 114.000. PACMA (španska stranka za pravice živali) je zbrala podatke iz 98 zavetišč, iz katerih je razvidno, da naj bi bilo v letu 2019 rešenih 5588 galgov. Za razumevanje teh podatkov je treba vedeti, da je po podatkih fundacije Affinity v Španiji kar 1591 organizacij za zaščito živali (247 občinskih in 1334 zasebnih). Od tega se 22 % organizacij ukvarja samo z mačkami, kar pomeni, da naj bi bilo kar 1240 organizacij, ki rešujejo pse.

​

Upoštevati moramo še dejstvo, da te številke beležijo samo pse, ki so bili rešeni oz. ulovljeni, zato dejansko ne vemo, koliko galgov v resnici izgine oz. je usmrčeno na najrazličnejše načine. Galgi, ki so bili evtanazirani ali so poginili, ne da bi prispeli v zavetišča, tako niso všteti.

​

Zato resnično nihče ne ve, koliko galgov se vsako leto skoti v Španiji, niti koliko jih je zapuščenih in koliko rešenih.

​

To pa ne pomeni, da ne moremo delati grobih ocen, zagotovo pa lahko trdimo, da se galgi, ki so vsako leto zavrženi v Španiji, ne štejejo v stotinah, ampak v nekaj deset tisočih.

​

Poskusi galguerov, da bi zmanjšali razsežnost problema, kot je trditev, da so bili zapuščeni galgi dejansko ukradeni, so smešni. Če bi jim bilo vsaj malo mar, bi poskrbeli za dostopnost podatkov in resen nadzor nad legli. Le tako bi prišli do verodostojnih podatkov, koliko galgov je vsako leto skotenih v Španiji, koliko jih odpeljejo v perrere, rešijo zavetišča in koliko jih tako rekoč omaga na cesti.

​

Massimo Greco (Pet Levrieri)