Hrti – najbolj posebni psi na svetu

Hrti – ti visoki, elegantni psi neverjetne hitrosti in »velikega« srca do živali in ljudi – so deležni človeške naklonjenosti precej dlje kot ostale pasme psov. Umetniške naslikave dovršenih teles in navdušeni opisi njihovih vrlin v knjižnih delih segajo več tisoč let v preteklost; greyhound je tudi edini pes, ki je omenjen v Svetem pismu. Prva misel, ki se porodi ob besedi hrt – tako v preteklosti kot v sodobnem času – je zagotovo »hitrost«. Dolge noge, ozka glava, globok prsni koš, kratka, fina dlaka, izrazita ukrivljenost hrbtenice – vse to so prepoznavne značilnosti hrta, te znamenite kopenske živali z drugim najhitrejšim pospeškom na svetu. Vendar pa se hrti – greyhoundi – postavljajo še z enim skrivnostnim telesnim mejnikom – njihovo srce je namreč resnično veliko. Ne le, da je glede na velikost telesa precej večje in učinkovitejše kot pri drugih psih, ampak v obeh omenjenih postavkah prekaša tudi srce čistokrvnega dirkalnega konja. Zaradi svojega izrazitega »dvojnega galopa« in izvrstne upogljivosti hrbtenice je njegov nožni razpon pri teku, kljub veliki razliki v dolžini, skoraj enak koraku najhitrejših konjev.  

Matt Groening, avtor animirane nanizanke The Simpsons in hkrati velik ljubitelj hrtov, je ob bok glavnima junakoma – Homerju in Bartu – že v prvi posebni božični epizodi postavil nekdanjega hitrostnega greyhounda in od takrat je bil njun rešeni tekač v nanizanki stalni član igralske ekipe. S predvajanjem nanizanke v več kot šestdesetih državah, je »Santa’s Little Helper« verjetno najbolj znani greyhound na svetu. Zaradi prijetnega značaja in nežnega temperamenta so hrti odlični terapevtski psi, pa so tako redni obiskovalci bolnišnic, domov za starejše občane in drugih ustanov, kjer je njihova višina ravno pravšnja, da svojo glavo naslonijo na bolniško posteljo ali jo podstavijo pod roko.

Hrtovo telo je predisponirano za skrajne hitrosti, nikakor pa ne za vzdržljivostni tek; zato tudi ne potrebujejo dolgotrajnih  treningov. So najhitrejši psi na svetu – z »vžigom na gumb«, a »eksplozije« v nepredstavljivi brzini je kmalu konec in kuža v velikim zadovoljstvom pomisli na prvo mehko blazino v bližini, na kateri bo počival do konca dne.

Hrti niso napadalni psi (ob nenadni nevarnosti ponavadi kar »zamrznejo«). Ker so krotki in poslušni, je z njimi potrebno postopati mirno, s pozitivno motivacijo, vsekakor pa naj bo pohval več kot graje in popravkov. So tako nežni, da moramo z njimi resnično ravnati z občutkom. Nikoli niso popadljivi in kot smo že napisali, ob režečem psu velikokrat okamenijo, saj v sebi ne premorejo niti kančka agresivnosti. Če se do njih obnašamo grobo in strogo, lahko pri njih povzročimo hudo psihično trpljenje – tako so občutljivi. Mirna doslednost ter veliko pohval in priboljškov je pravzaprav vse, kar potrebujete za uspešno treniranje hrta. Čeprav so neodvisni, posamezne naloge usvojijo zadovoljivo hitro. Ker so že po naravi »lepih manir«, je učenje hrta dokaj enostavno, tudi za še neizkušene lastnike. Pogosto jih primerjamo z mačkami, saj so tako kot one tihi, prijazni, kraljevski in samostojni.

Nekdanji hitrostni dirkači so v svojem tekaškem obdobju živeli v strogi disciplini in redu, pa se tako rekoč ob posvojitvi pravzaprav »na novo rodijo«. Čeprav je večina posvojenih hrtov ob prihodu v nov dom stara več kot dve leti, so glede »zunanjega« sveta popolni nevedneži, saj do tedaj niso bili seznanjeni z vsakodnevnim dogajanjem izven dirkalnih steza, temnih kletk ali jam; tuji so jim zvoki, stvari v vašem stanovanju in okolici. Vožnja z avtomobilom, igračke, televizor, otroški vrvež, stopnice, kuhinja, ulični hrup in vse ostalo, kar se nam zdi povsem običajno, je za neizkušenega hrta v začetku vir stresa. Zaradi tega bodo pretirano radovedni, osupli in prestrašeni. A potrebujejo le čas, da se na nove okoliščine prilagodijo. In vsak med njimi se s tem spopada na svoj način, nekateri potrebujejo več, drugi manj časa. Z malo razumevanja in ljubezni pa se prej ali slej vsi prilagodijo in razcvetijo v ljubeče in vdane hišne ljubljenčke. 

 

Morda lahko nekatera izmed spodaj opisanih vedenj pripišemo še kakšni drugi pasmi psov, večinoma pa držijo prav za hrte.

Grizljanje

Grizljanje (ang. nitting) je prvo značilno hrtje vedenje. Ko je naš hrt zadovoljen in obožuje svojega lastnika, zelo rad grizlja njegovo roko ali kakšno drugo okončino (tudi prijateljstvo z domačo muco velikokrat izraža na enak način – zdi se nam, kot da ji obira bolhe). Gre za neke vrste ščipanje, je pa to dejansko izraz velike sreče, čeprav ga nekateri zmotno imajo za agresivnost. Včasih nam tako grizljanje celo povzroči modrico, zato je dobro biti previden, vseeno pa se moramo zavedati, da je to pravzaprav najlepši kompliment našega psa.

Podobni hrtji značilnosti – prav tako znaka neizmernega zadovoljstva in dobrega počutja – sta tudi drgetanje z zobmi in grizenje zraka. Škripanje z zobmi (glej spodaj), predvsem s spodnjo čeljustjo, zna biti precej glasno. Zdi se nam, kot da hrta zebe. To vedenje je npr. pogosto, ko mu pripravljamo hrano ali pridemo domov. Grizenje oz. šavsanje zraka je podobno grizljanju roke, le da je usmerjeno v zrak. Tudi tovrstno vedenje je daleč od napadalnosti; hrt namreč takrat hlasta po zraku in ne proti nam.    

Režanje (vendar ne renčanje)

Ta izraz zadovoljstva opazimo tudi pri drugih pasmah psov, vseeno pa si ga mnogi ponovno napačno razlagajo. Značilen hrtji nasmeh (ang. grinning) je znak pokornosti, čeprav je videti kot renčanje. Le opazovati moramo preostalo govorico telesa, pa nam je povsem jasno, da je kuža sproščen in zadovoljen. Zato se to vedenje pri hrtu pojavi šele takrat, ko je pri nas že nekaj časa in se je dodobra sprostil ter navadil na novo življenje.

Zamaknjenost

Nekateri hrti padejo v pravo ekstazo ali popolno zamaknjenost (ang. trancing), ko se s hrbtom pokrtačijo skozi nizko vejevje igličja ali drugih »mehkih« listnatih rastlin. Lahko se celo za nekaj minut zaustavijo – negibno ždijo pod smreko ali cedro s povsem posteklenelimi očmi – kot da vpijajo vase pridih vejevja. In potem v »slow motion« stilu nadaljujejo s premikanjem. So pa zanimivo tudi hrti, ki jih vonj in gosta listnata pahljača sploh ne privabi, spet drugi se ob vejevje sicer ne drgnejo, izkoristijo pa vsako priložnost, da se sprehodijo pod dišečim rastlinjem, pa naj bo to v vašem stanovanju ali zunaj.

 
Grabljenje za roko

Hrti včasih svojo naklonjenost do ljudi izkazujejo tudi tako, da svojega človeka grabijo s široko razprtimi usti (kot volkovi) za dlan ali roko (ang. wolfing).

Ah, ta ušeska

Hrtja ušesa so neverjetna. Večina pasem ima »predvidljiva« ušesa. Koker španjeli imajo ušesa, ki plahutajo sem ter tja, ušesa nemškega ovčarja so pokončna. Hrti pa … o, kaj vse lahko pri njih pričakujemo. Njihova ušesa so sicer zaradi aerodinamičnosti običajno zložena tik ob glavi, vseeno pa premorejo nešteto trikov. Lahko stojijo navpično navzgor kot pri nemškem ovčarju ali dobermanu, štrlijo navzven kot pri mnogih mešančkih ali pa so, kot se za pravega hrta spodobi, prilizana k lobanji. In pogosto je eno uho zavito v levo, drugo pa v desno stran. Nekoč so slikali greyhounda med igro v parku in našteli vsega skupaj 9 do 10 različnih postavitev ušesk – včasih so štrlela naravnost navzgor, včasih je eno stalo pokonci, drugo pa omahnilo navzdol, spet tretjič se je prvo prevesilo naprej, drugo nazaj. In ko že misliš, da novih položajev ni, se oba znajdeta v položaju »zavita nazaj«, oba v levo ali desno ali pa eden štrli navzgor, drugi pa plahuta naprej-nazaj, levo-desno.

Levo – desno, gor – dol
Prekucevanje

Mnogi psi se med spanjem valjajo in prekucujejo (ang. roaching), vendar pa dvomimo, da obstaja še kakšna pasma psov, ki to počne tako pogosto in na »sto« možnih načinov: na hrbtu z vsemi štirimi nogami »v luft«, na hrbtu z dvema nogama navzgor, ena je pokrčena, druga po možnosti drugemu hrtu v ustih, včasih je na blazini polovica telesa, medtem ko se druga polovica hladi na tleh. Položajev je milo rečeno nešteto in le od vsakega hrta posebej je odvisno, kateri mu najbolj ustreza.

SBJ

»Sindrom begajočega jezika« (ang. Escaping Tongue Syndrome = ETS) se velikokrat pojavi prav pri prekucevanju sem ter tja po mehki površini, pogosto pa tudi, ko med spanjem ležijo na boku. In potem se velikokrat iz sproščujočega sna zbudijo in pozabijo pospraviti jezik, ki jim je že pred časom zabredel iz ust, pa v takem »bebavem« položaju ostajajo nedoločljivo dolgo …

Oh, kam naj ga dam ...
Jezik
Jezik4
Jezik2
Jezik1
Jezik 1 (Kate Scoles)
Jezik3
Jezik (Kate Scoles)
Naslanjanje na nogo

To počne veliko hrtov. Ljudje, ki se s hrtom srečajo prvič, in imajo posebno srečo, da se jim kuža nasloni na nogo, ne vedo, da jim je hrt s tem dejanjem (ang. leaning) izrekel prav posebno naklonjenost. To je namreč hrtja različica objema!

Kopičenje mehkih igrač

Večina hrtov ima grozno rada plišaste igračke. Zbirajo jih in kopičijo na svoji blazini, v kletki ali na postelji (ang. stuffy hoarding). Nekateri obožujejo piskajoče igračke, za druge pa je prednostna naloga, da kričečega nepridiprava v njeni notranjosti čim prej onesposobijo. No, in potem so še tretji, ki jih plišaste igračke sploh ne ganejo. Pozabiti pa ne smemo niti na mehke blazine, tudi te namreč hrti, predvsem greyhoundi, radi zbirajo na svojem ležišču.

Šklepetanje z zobmi

Ko hrti na ves glas šklepetajo z zobmi, pomeni, da so srečni. Pogosto to doživimo ob srečanju z njimi ali pri pozdravu, ko so na veliko pocartani oz. deležni obilo pozornosti. Drgetanje z zobmi (ang. chattering) se pojavi tudi takrat, ko hrt pričakuje kaj dobrega za pod zob, prijeten sprehod ali da se boste nekaj časa posvečali samo njemu. Nekateri hrti šklepetajo tako glasno (spodnja čeljust se pri tem ne more in ne more umiriti), da ga v svoji »nepasji« zavesti povezujemo z velikim mrazom, češ da hrta grozljivo zebe, čeprav se je že zgodilo, da je hrt šklepetal z zobmi v notranjosti hiše, na mrazu, ki je rezal pod nohte, pa ne. Tovrstno šklepetanje torej ne moremo imeti za odraz prezeblosti ali hladu.

Zavijanje

Veliko psov zavija oz. tuli (ang. rooing in howling). To dejanje pri hrtih je sicer težko opisati z besedami, na srečo pa na spletu najdemo veliko posnetkov tega značilnega oglašanja hrtov. Različica prelepega hrtjega petja je tudi t. i. gruljenje, ki na splošno izraža veliko veselje oz. hrtovo zadovoljstvo, včasih pa tudi vabilo h kaki dejavnosti, npr. k pripravljanju hrane zanj.

Zbiranje (ang. chipping)

Ta značilnost velja za lastnike hrtov! Saj poznate rek med velikimi ljubitelji hrtov: »Hrti so kot čips. Ne morete se zadovoljiti samo z enim …« Za tiste pa, ki si več hrtov doma res ne morejo omisliti, drži vsaj to, da so tem milim, v svojem vedenju nezahtevnim psom, ki nas v vseh pogledih navdušujejo, globoko vdani – vse do groba: »Vem, da bom vedno ostal pri hrtih. So mi pisani na kožo!«

Po spletni objavi povzela in prilagodila Vanda Babič.