Ibiški pes ali Podenco Ibicenco

 

Lepa beseda lepo mesto najde.

                                                                                      (pregovor za to pasmo psa še posebej drži)

 

 

Domovina: Španija

FCI-klasifikacija: 5. skupina – Špici in pratipski psi,

7. sekcija – Lovci, številka standarda: 89

Plečna višina psa: 56–74 cm

Plečna višina psičke: 56–65 cm

Teža: 20–25 kg (včasih več, odvisno od velikosti) 

Glava: podolgovata in tanka

Oči: majhne, jantarno obarvane

Ušesa: velika, pokončna in trikotne oblike, gibčna

Telo: mišičasto, vitko, elegantno

Mišice: ploske in močne

Rep: srednje dolg, približno do skočnega sklepa

Prsni koš: globok, zaključi se malce nad višino komolcev

Dlaka: dve različici – prva je kratka, groba, ostra in trda, druga dolga in nekoliko mehkejša

Barva kožuha: od povsem bele do povsem oranžnordeče ali v belooranžni kombinaciji 

Koža: tanka, brez podkožnega maščevja

Življenjska doba: 12–14 let

 

 

 

 

Videz

Ibiški pes je zelo atraktivnega videza – s svojo nenavadno pojavo v naših krajih zagotovo vzbuja pozornost. Njegovo telo je visoko, vitko, mišičasto in izredno okretno; glava je dolga, ozka in v primerjavi s trupom dokaj majhna, oči drobne, prikupno jantarno obarvane, vedno v pozoru in inteligentnega izraza. Podobno kot španski hrt

deluje nežno in milo, a ima zelo močno okostje – nedvomno gre za krepkega in odpornega psa. Prepoznavna za to pasmo, nasploh pa že od daleč opazna, so dolga ušeska trikotne oblike (široka v svojih temeljih in ozka, koničasta v svojem vrhu); ta zelo okretno krilijo po zraku in kot antene sprejemajo različne signale iz okolice. Vrat je dolg in ozek, s trdno oporo v ramenih, ki se počasi spuščajo v razmeroma ravne nadlakti. Hrbtna linija telesa je ravna in gladka, ledja rahlo obokana, zadek pa (tako kot pri galgu) nekoliko spuščen. Mišice na zadnjih nogah so dolge in ploske, kar jim omogoča suvereno gibanje po grobem, divjem terenu. Šape so močne, prsti dolgi, blazinice trpežne in zaščitene z gosto dlako

med njimi. Elegantno postavo poudarja še značilna obarvanost kožuha, od povsem bele do povsem oranžno rdeče, vmes pa je ogromno belooranžnih različic s poljubnimi vzorci (od pretežno bele z nekaj oranžnimi ožigi do pretežno oranžnordeče z belimi ožigi). Zaradi svetle obarvanosti kožuha so njihovi kremplji vedno bele barve oz. prozorni, smrček pa rožnate. Raznovrstnost se pri tem psu kaže tudi v dlaki, saj (tako kot pri galgih) poznamo dva tipa: – prvi je s kratko, grobo, trdo in gosto dlako (najkrajša je na glavi in ušesih, malce daljša pa na zadnji strani stegen in pod repom), – drugi tip pa z dolgo (tudi do 7–8 cm) in nekoliko mehkejšo (s prikupno bradico pod gobčkom). Ostra in ščetinasta dlaka ibiškega psa varuje pred poškodbami med nezaustavljivim tekom skozi grmičevje in vejevje. Kljub daljši ali gosti dlaki pa se moramo zavedati, da je to vendarle pes primarno iz mediteranskega okolja, zato mraza ne prenaša najbolje. Ob hladnejšem vremenu torej potrebuje plašček.

                     

 

 

Značaj in temperament

Podenci so inteligentni, dostojanstveni, aktivni in vedoželjni psi z močnim lovskim nagonom. Njihovi iznajdljivosti, vzdržljivosti in trmi med lovom ni konca … Svoj plen bodo preganjali čez drn in strn, čez jarke, globeli, hribe in doline, čez skale in nemirne vode. V svojem lovu zlepa ne bodo odnehali. Poleg tega zelo radi raziskujejo, pa je narava zanje vir večnega navdiha. Prav v vsem prihaja do izraza njihova okretnost, moč, močan lovski nagon in nemirni duh … Tudi brez zaleta so zmožni visokega skoka v višino, zato potrebujejo domovanje z zelo visoko ograjo. Dejansko znajo ograjo tudi preplezati, pod njo skopati luknjo, odpreti vrata, brez težav zapustiti kletko itn., zato moramo njegovi vzgoji in ukvarjanju z njim nameniti veliko svojega časa, predvsem pa ga na sprehodu ne smemo prosto spuščati s povodca. Njegov plenilski nagon je pač neustavljiv. Ne samo, da

gre za izjemno nadarjenega lovskega psa, ampak tudi za skoraj »neuničljivega«; zlepa se ne utrudi, pri iskanju plena pa je metodičen in hiter. Njegova ranljivost prihaja do izraza predvsem v povezavi s človekom – paziti moramo, da nam v diru ne steče pred avto, se usodno poškoduje na žicah v ogradah, zaleti v ostre predmete …

Ibiškega psa krasijo še neštete druge plemenite karakterne značilnosti: je izredno ljubeč, zvest, pameten, družaben, živahen in v vseh pogledih predan človekov prijatelj – lastnik je njegovo sonce, središče njegovega veselja. Njegovo neustavljivo energijo lahko uporabimo v svojo zabavo in občudovanje – z njim lahko resnično aktivno in atraktivno preživljamo svoj prosti čas. Poln je raznovrstnih domislic in zvijač, s katerimi bo bogatil življenje svoje družine. Ta kuža potrebuje vsakodnevno daljše gibanje in predvsem miselne zadolžitve. Sicer so znani po tem, da so včasih trmasti, neodvisni in običajno prej premislijo, ali bi nas ubogali. A če smo do njih strpni, razumevajoči, zaupanja vredni in uporabljamo pozitivne metode učenja, se tudi podenci izkažejo za vnete in izvrstne učence. So odlični kužki za agility in treninge poslušnosti (t. i. Rally Obidience), a hkrati zelo občutljivi, zato moramo resnično paziti, da z grobo vzgojo in neutemeljeno kaznijo ne porušimo njihovega zaupanja in pretrgamo tesnih medsebojnih vezi. Pri teh psih še kako drži pregovor lepa beseda lepo mesto najde – z grobim odnosom ne bomo dosegli ničesar. Doma so strpni, nežni, tihi sopotniki, ob primernem spoštovanju prijazni do otrok in ostalih domačih živali; v družbi drugih psov preprosto uživajo. Do tujcev so zadržani (nikoli pa napadalni), zato jih ne silimo v spoznavanje z drugimi ljudmi, dokler si tega sami ne zaželijo. Na splošno so dobri (notranji) »čuvaji«, saj naredijo pravi kraval, ko presodijo, da je to potrebno. Včasih naznanijo celo ptico, ki leti mimo okna. Nikakor pa niso nadležni bevskači.

 

Ibiški psi praviloma brez večjih težav sprejmejo druge hišne ljubljenčke (seveda mora spoznavanje potekati nadzorovano in v mirnem vzdušju), izven hišnih zidov pa bodo zagotovo preganjali sosedove mačke, zajce in vse, kar teče, skače in leti.

 

Ibiškega psa priporočamo ljudem nezaustavljivega duha, aktivnega življenjskega sloga in prizanesljivega, prilagodljivega karakterja, a hkrati dovolj odgovornim, da bodo poskrbeli za njegovo osnovno varnost. Tem ljudem je podenco pisan na kožo.

Zdravstvene značilnosti

Ibiški psi spadajo med pratipske pasme psov. Gre za eno najbolj zdravih pasem, saj je praktično gensko nespremenjena. Zato pri njih ni najti večjih gensko pogojenih zdravstvenih težav. Do manjših težav lahko prihaja zaradi alergij.

 

Krvne vrednosti so pri njih prav tako posebne kot pri hrtih; imajo namreč: višje vrednosti rdečih krvnih celic – eritrocitov (7.4–9.0 – ostali psi 5.5–8.5, saj med tekom posredujejo iz pljuč v mišice večje količine kisika), hemoglobina, hematokrita (prav zato so zelo zaželeni krvodajalci) in kreatinina; nižje vrednosti belih krvnih celic – levkocitov (3.5–6.5 – ostali psi 6.0–17.0) in trombocitov (nižja je tudi vrednost ščitniškega hormona T4), zato je nujno, da je izbrani veterinar s tem seznanjen. To je najbolj pomembno pri anesteziji, saj zaradi posebnosti v delovanju jetrnih encimov ne prenašajo dobro anestetikov iz skupine barbituratov.