Nadležne glivice

Moja posvojena hrtica Ginny je imela več let težave z glivičnimi obolenji, in ker sem po pripovedovanju drugih posvojiteljev spoznala, da te težave niti niso tako redke, sem se odločila predstaviti glivična obolenja pri psih/hrtih v splošnem in svoje izkušnje z njimi. Prispevek je napisan z vidika laika (poudarjam, sama nisem strokovnjakinja) na podlagi podatkov, ki sem jih zbrala na spletu, in izkušenj, ki sem jih pridobila pri reševanju težav z glivicami. Upam, da bo v pomoč še komu, ki se je/bo moral soočati s podobnimi težavami.

greyhoundica Ginny

Glivične okužbe pri psih

Na spletu lahko v različnih strokovnih člankih zasledimo, da pride pri psih do glivičnih okužb zaradi porušenega ravnotežja v imunskem sistemu. Glivične okužbe se najpogosteje pojavljajo sekundarno, po izbruhu alergij (kontaktne ali prehranske) ali ob bakterijskih okužbah kože. Pogosto se glivične okužbe pojavijo ob dolgotrajni uporabi antibiotikov ali kortikosteroidov (zdravil, ki uravnavajo vnetni odziv organizma in se uporabljajo za blaženje alergijskega odziva), lahko pa so tudi posledica nepravilne prehrane (»hrana za ljudi« z veliko vsebnostjo škroba; nekateri briketi, konzervirana hrana in priboljški vsebujejo sestavine, ki spodbujajo rast glivic, na primer sladkor, ojačevalce okusov, žita itd.) ali nepravilnega delovanja ščitnice.

Kakšna je glivična okužba kože?

Na območjih, na katerih je koža občutljivejša, se najpogosteje naselijo glivice iz rodu Malassezia ali Candida. Oba roda glivic sestavljata normalno kožno floro pri psih, vendar se lahko v primernih pogojih glivice čezmerno razmnožijo in začnejo povzročati težave, kot so srbenje, vnetje, rdečica, izgubljanje dlake, luskanje kože, smrad, drobne bulice na mestu, kjer je koža prizadeta, razdraženost kože in vnetja med prsti, okrog ušes, v gubah smrčka, na analnem območju, pod pazduhami, na spodnji strani vratu, po ustnicah. Na teh mestih se lahko pojavlja temnejša pigmentacija kože, ki je posledica tega, da se koža poskuša braniti proti glivični okužbi.

Glivične okužbe pri hrtih

Čeprav hrti ne spadajo med pasme, ki so bolj podvržene glivičnim okužbam (kot so psi s pokritimi ušesi), se te seveda lahko pojavijo tudi pri njih. Posvojeni hrti se po izkušnjah posvojiteljev najpogosteje soočajo z glivičnimi obolenji v ušesih, med prsti ali po tacah; nekateri hrti so tudi več mesecev po prihodu iz zavetišča še vedno imeli neprijeten vonj ali jim je smrdelo iz gobca (zadah), za kar se je pozneje izkazalo, da je bilo povezano z glivičnimi okužbami.

Težave moje hrtice Ginny

Tudi pri moji posvojeni hrtici Ginny so se pojavljale vse od zgoraj opisanih težav (razen okužb ušes). Že pri štirih letih je imela parodontozo in so ji kljub ščetkanju zob dvakrat na dan nenehno nastajale nove zobne obloge (plak). Po izpulitvi sedmih zob, ki zaradi odmika dlesni niso več opravljali svoje funkcije, se je stanje nekoliko izboljšalo in tudi slab zadah je izginil, štiri leta po posegu pa so se pojavile nove težave.

Pri osmih letih so pri Ginny kar naenkrat začeli pojavljati izcedki iz nožnice, zaradi katerih se je pogosto lizala po celotnem vaginalnem območju, okrog zadnjice, repa itd.). Ker je bila še vedno zelo živahna, ni pila več kot običajno in je bila normalno ješča, je veterinarka predlagala, naj z zdravljenjem z antibiotiki počakamo. Ker se stanje po dveh mesecih ni izboljšalo, ji je vseeno predpisala terapijo z antibiotiki. Tudi po štiritedenski terapiji izcedki niso izginili, spremenila se je samo njihova struktura (postali so bolj tekoči, medtem ko so imeli prej bolj sluzasto strukturo).

V naslednjih mesecih je Ginny pregledalo več veterinarjev in opravili so različne preiskave, v okviru katerih so ugotovili, da so ji na Irskem pri sterilizaciji v celoti odstranili vse reproduktivne organe, tako da je bilo mogoče izključiti, da bi bil izcedek posledica kakršnih koli sprememb pri reproduktivnih organih, po odvzetju urina direktno iz mehurja in bakteriološkem pregledu tega pa je bilo prav tako jasno, da ne gre za vnetje sečil. Kljub vsemu še vedno nismo vedeli, zakaj ima Ginny vaginalne izcedke.

Nato pa sem med brskanjem po spletu naletela na simptome pri kandidozi (okužba, ki jo povzroča glivica kandida) in ugotovila, da gre za zelo podobne simptome, kot jih ima Ginny. Glede možnosti, da bi Ginny imela težave zaradi kandide, sem za mnenje vprašala veterinarko, vendar je rekla, da bi se prisotnost glivic pokazala pri bakteriološkem pregledu urina. Kljub njenemu odgovoru sem se odločila, da raziščem možnosti za zdravljenje kandidoze pri psih. Najboljša možnost je bilo zdravljenje z bioresonanco, zeliščnimi pripravki in dieto. Ker pred tremi leti v Sloveniji še ni bilo veliko bioresonančnikov, ki bi terapije opravljali pri psih, sem med iskanjem primernega terapevta Ginny že začela dajati zeliščne kapsule Dida (http://www.lekarnar.com/izdelki/dida-tablete-s-cimetovim-oljem), pri čemer sem dozo za odraslega človeka razpolovila. Že po nekaj dneh se je Ginny količina izcedka zmanjšala, presenetilo pa me je, da je izginil tudi zadah iz gobca in da je imela tudi manj zobnih oblog (plak) po zobeh. Terapijo z zeliščnimi kapsulami sem nadaljevala 45 dni, vaginalni izcedek pa se je močno zmanjšal, vendar pa je popolnoma izginil šele, ko je Ginny začela jesti brezžitne brikete (pri uživanju žit se pri presnovi tvori škrob, ki je prav tako »hrana« za kandido in druge glivice). Čeprav je moja hrtica pred tem uživala drage visokokakovostne brikete, so ti zaradi vsebnosti žit dodatno spodbudili tvorjenje glivic in s tem tudi izcedka (sluzi).

Danes je moja Ginny stara deset let in pol in počuti se odlično. Vesela sem, da mi je uspelo ugotoviti vzrok za njene težave, in upam, da se te ne bodo ponovile.

Nina Novak Kerbler

greyhounda RUBBLE in ZOMMER

ROCKET

Greyhoundica ATENA (ex. TRAFFIC)