top of page

 

Hrtja velika »ljubezen« do mačk, zajcev, srn …

in drugih puhastih živali

 

Pri posvojitvi hrta se moramo zavedati, da le-ta spada v t. i. lovsko pasmo psov, ki pa je bil povrhu tega še k lovu in zasledovanju vabe načrtno spodbujan in treniran. Zato našega hrta na sprehodih zunanji premikajoči se dražljaji praviloma spravljajo v ekstazo, vreščanje, skakanje, norenje in tresenje. Lastniki se moramo torej tudi na tem področju izkazati kot odgovorni in ne spravljati v nevarnost katerokoli divjo, potepuško ali sosedovo žival. Prav vse živali morajo tudi po posvojitvi hrta v naše bivalno okolje ostati žive in zdrave. Nedopustno je, da bi reševali pse, ker se nam tako zelo smilijo, a hkrati dopuščali, da katerokoli drugo živo bitje prikrajšamo za lepote življenja. To je tudi dodatni razlog, zakaj moramo imeti hrte vedno na povodcu …; v brezglavem norenju za mikavno vabo prvič, pozabijo na svojo varnost, drugič pa, naši hrti ne razumejo, da se jim zdaj ni potrebno več neumorno pehati za plenom in da nas razveseljujejo že samo s tem, da so ob nas. Zato pa moramo med samim sprehodom racionalno razmišljati njihovi lastniki in jih ob tovrstnih skušnjavah umirjati in odpeljati naprej po začrtani poti.

Povsem drugačna pesem je, ko si hrt svoj novi dom deli s še kakšnim drugim hišnim ljubljenčkom. Najpogosteje so to muce, ki se skupnemu življenju s prišlekom v začetku upirajo ravno toliko ali še bolj kot prišlek sam, zajčki, ki se nevarnosti dolgih hrtjih sekalcev sploh ne zavedajo, predvsem pa nimajo možnosti uspešne obrambe, in tu pa tam kakšne miške, podgane, hrčki ali različne ptice. Tu pa je naš vložek za prijetno in varno sobivanje vseh hišnih ljubljenčkov precej večji, kot na samih sprehodih, saj jih moramo počasi navajati drug na drugega. Včasih se je potrebno truditi celo nekaj mesecev, da naši živalski sostanovalci zaživijo v slogi in miru. Hrti se v tem obdobju sprostijo, navadijo na novo življenje, pa tudi na vonj svojega “rivala”, ki mu postaja vedno bolj domač …, dokler sobivanje ne postane samoumevno in se kuža zave, da so vsi stanovalci v hiši zanj nedotakljivi. Zadnjo besedo pa bo tako ali tako podala npr. muca, ki obliko odnosa pes/mačka dejansko vedno odreja.

 

 

 

Hrti in domače muce                                                                                   

Z mucami nekoliko težje bivajo greyhoundi, saj mačk na vzrejnih in tekmovalnih farmah niso srečevali. Zato jih predvsem v obdobju po posvojitvi zlahka poistovetijo s puhasto vabo s tekmovalnih steza. V še ne tako zelo oddaljeni preteklosti je bil namreč za prijetje vabe nagrajen s priboljški … V preteklosti so greyhounde k teku na treningih spodbujali z živo vabo (!), zato je bilo kasneje posvojiteljem zelo težko vzpostaviti pristen odnos med hrtom in domačo kosmato živalco. Zadnja leta pa je izkoriščanje malih živali v tovrstne namene strogo prepovedano, zato so pozitivni rezultati skupnega prilagajanja hitreje in trdneje opazni. Tako danes le redki greyhoundi resnično ne zmorejo vzpostaviti pristnega odnosa z drugo domačo živaljo, medtem ko veliki večini po začetnih težavah prej ali slej uspe. Tako tudi v Sloveniji živi že lepo število greyhoundov, ki svoj dom uspešno delijo z muco. Lahko nam uspe, če se le odgovorno (in ne prelahko) lotimo »dela«. Naj vas ne zavedejo pohvale tistih, ki so bili navdušeni nad dejstvom, da njihov hrt mačke v prvih dneh sploh ni imel za mar, ali pa se je ubogi revež ob prvem stiku z zajčkom olajšal kar na sredi sobe od strahu. Upoštevati je namreč treba dejstvo, da se hrti med seboj razlikujejo, pri nekaterih je lovski nagon izrazitejši, medtem ko je pri drugih morda le minimalno izražen. Zato previdnost (predvsem na začetku) ni nikoli odveč. Tudi tolažba, da ste že celo življenje doma imeli hkrati več različnih živali in so se vse v zelo kratkem času navadile druga na drugo, ne zaleže dosti. Pri hrtih tekmovalcih in lovcih je doba prilagajanja vsekakor daljša, reakcija na puhasto stvarco pa precej burnejša kot pri drugih pasmah psov.

Nekaj naših previdnostnih nasvetov pri spoznavanju in za nadaljnje skupno življenje vašega posvojenega hrta z domačo mačko.

     ● Svetujemo vam, da ju ne soočite že takoj ob prihodu hrta v vaš dom. Mačko zaprite v drug prostor, tako ali tako bosta takoj zaznala vonj drug drugega in se počasi navajala nanj.

     ● Mačko nikar ne spuščajte na plano, saj se lahko prišleka v tolikšni meri ustraši, da bo pobegnila in se ne bo nikoli več vrnila domov.

     ● Pustite hrtu, da se v stanovanju nekoliko sprosti, oddahne, vse prevoha, nekaj poje in spozna svoje novo domovanje – z mačko ga lahko v miru spoznate naslednji dan.  

    ● Prvo srečanje naj ne bo preveč dolgo. Mačka in pes naj se prvič samo od daleč pogledata, nato pa ju peljite v ločena prostora. Nadaljnja srečanja postopoma podaljšujte.

     ● Končni cilj vsakega soočenja je, da se živali sploh ne zanimata druga za drugo.

     ● Ob srečanju pazite, da mačke ne držite v rokah. Njena reakcija je lahko tako burna, da vas bo popraskala po obrazu in rokah, hrt pa bo zaradi tega še bolj vznemirjen.

     ● Hrta morate imeti ob prvih srečanjih vedno pripetega na povodcu, nameščen pa naj ima tudi nagobčnik. Ob pogledu na mačko bo verjetno otrpnil, privzdignil ušesa in vanjo nepremično strmel – to je njegova najnevarnejša poza, ki vas ne sme zavesti zaradi njegove navidezne mirnosti – značilnost hrta je namreč, da se za vabo požene iz popolne nepremičnosti in skoncentriranosti … Hitro odreagirajte in ga dregnite s povodcem ter jasno, odločno izrecite NE.

     ● Ta postopek (vedno ob obvezni hrtovi opremi) ponavljajte vsak dan (gostoto ponovitev prilagajajte hrtovemu in mačjemu počutju ter obiske mačke venomer podaljšujte) vse dotlej, ko boste opazili, da se mačka in pes sploh ne zanimata več drug za drugega.

      ● Mački uredite, da bo hrta lahko opazovala z varne višine – z omare, s police itn.

     ● Od hrta vedno zahtevajte, da mačke nima za mar. Če se zanjo preveč zanima, ga odpeljite v drug prostor; če vas uboga, ga nagradite s priboljškom.

      ● Med hranjenjem naj bosta ločena med seboj, torej vsak v svojem prostoru.  

     ● Najprej lahko začnete opuščati uporabo povodca, vendar šele takrat, ko bosta hrt in mačka povsem sproščena (hrt ob pogledu na mačko ne bo več otrpnil, mačka pa tudi že dlje časa nanj ne bo pihala).

     ● Paziti moramo, da je pri začetnih srečanjih čim manj motenj oz. glasnih vznemirjenj. Hrti znajo namreč biti ob nenadnem ropotu, kriku, pisku itn. pogosto nepredvidljivi …

      ● Nikoli ne zapuščajte prostora, če sta v njem hkrati hrt in mačka.

     ● Nagobčnik mora hrt imeti vse dotlej, ko boste stoodstotno prepričani, da mački ne bo storil ničesar. Vedno pa morate njun odnos nadzorovati: budno spremljajte njune reakcije in če se hrt kar naenkrat začne zanimati za mačko, je čas za vaše posredovanje: hrta dregnite in izrecite glasen NE (s tem ga zbudite iz lovske zamaknjenosti).

     ● Ko sta hrt in mačka napredovala v odnosu do te mere, da sploh ne opazita drug drugega, začnite za krajši čas zapuščati prostor, pri tem pa ju budno opazujte. Če je potrebno, se takoj vmešajte. Svojo odsotnost vsakič podaljšujte.

     ● Sčasoma boste opazili, da ju lahko skupaj pustite povsem sama, tudi, ko vas ne bo doma. 

     ● Nikar ne bodite nestrpni in neučakani, privajanje lahko traja tudi več tednov, celo mesecev. Bolj je pomembno, da opažate postopno izboljševanje njunega odnosa, čeprav so možna tudi precejšnja nihanja. Pri privajanju je pomemben čas – predvsem pri greyhoundu velja, da nuja po preganjanju puhaste vabe usiha sorazmerno enako dolgo kot poteka njegovo privajanje na novo domovanje – greyhoundovo telo pa se od tekmovalne napetosti praviloma sprosti šele po nekaj mesecih.

Še nekaj dodatnih namigov pri privajanju hrta na muco.

      ● Hrta in mačko privajajte na skupno življenje le takrat, ko ste vi popolnoma sproščeni in dobre volje.

     ● Lahko si pomagate s kletko, vendar je nikoli, prav nikoli ne uporabite kot kazen. Najprej naj bo kletka vedno zaprta – predvsem greyhoundi namreč težko prenesejo, da se mačka v prostoru giblje. Kletko puščajte (ob vašem nadzoru) odprto šele, ko boste opazili, da se je hrt sprijaznil z mačkinim prostim »španciranjem« po stanovanju.

    ● Privajanje vaših ljubljenčkov na skupno življenje »izvajajte« vsak dan. Če se boste nekaj dni temu izogibali, bosta v odnosu nazadovala. Nikar pa mačke in hrta trajno ne ločujte, saj se morata navaditi živeti skupaj. Iluzorno je misliti, da lahko mačka in hrt živita ločeno leta in leta v istem stanovanju – brez nepredvidljivih nevarnih situacij.

      ● Nikar ne imejte slabe vesti pri uporabi nagobčnika in kletke. Nenazadnje gre za varnost obeh udeležencev pri »igri«.  

     ● Zavedajte se, da je mačka, ki je preveč zaupljiva do psov, v začetnem obdobju v večji nevarnosti kot tista, ki ima do psov resne zadržke.

     ● Privajanje hrta na mačko je ponavadi dolgotrajen proces in pogosto kar se da stresen in naporen. Zagotovo bodo dnevi, ko boste že skoraj obupali … Pa ni treba. Mnogi so uspeli, zato lahko tudi vi.

     ● Če imate doma mačko in želite posvojiti hrta, vam svetujemo, da nam to že pred izbiro psa poveste. Pomagali vam bomo pri izbiri in vam svetovali psa, ki bo z mačko lažje zaživel v slogi in miru.   

bottom of page