Minister za hitrostne dirke Nove Zelandije Winston Peters bo v nekaj tednih sprejel odločitev o prihodnosti tekmovalne industrije.

 

Iz zaupnih dokumentov, poslanih Petersu, je razvidno, da se mora njegov kabinet odločiti, ali ima tekmovalna industrija s hrti še vedno družbeno podporo za svoj obstoj.

 

Štiri organizacije za zaščito živali (HUHA, SPCA, Dog Watch in SAFE) so ministru napisale odprto pismo, v katerem so se zavezale, da bodo greyhoundom pomagale najti domove, če bo ta šport dokončno prepovedan.

 

Nobena skrivnost ni, da usoda tekmovalne industrije visi na nitki. V zadnjem desetletju je več poročil organizacij za zaščito živali sprožilo resne pomisleke glede poškodb, smrti in pomanjkanja sledljivosti psov v tekmovalni industriji.

 

Prejšnja, laburistična, vlada je že pred leti posvarila industrijo, da mora razmere izboljšati, drugače ji preti dokončna prepoved.

 

Edward Rennell, izvršni direktor Greyhound Racing New Zealand CEO, meni, da bi ta šport na Novi Zelandiji morali ohraniti in trdi, da so uspeli spremeniti že veliko stvari : "Z vidika družbenega konsenza smo naredili vse, kar smo lahko, da bi dokazali, da ni razloga za zaprtje tekmovalne industrije."

 

Seveda se nasprotniki, vključno z Willom Appelbejem iz organizacije za pravice živali SAFE, z njegovo trditvijo ne strinjajo: "Greyhound Racing New Zealand je verjetno edina organizacija v državi, ki meni, da ima tekmovalna industrija še vedno družbeno podporo."

 

Dokumenti, posredovani ministru Petersu, kažejo, da tekmovalna industrija razmere izboljšuje. Vseeno pa nekaterih ključnih ciljev, kot sta pravočasna vključitev odsluženih  hrtov v posvojitvene programe in sledljivost vseh psov, niso uspeli rešiti. Rennell je prepričan, da bodo te cilje dosegli do julija 2024, vendar pa priznava, da je visoka stopnja poškodb na dirkah še vedno problem: "Naš letošnji cilj je, da poškodbe zmanjšamo za 15 odstotkov, a tega verjetno ne bomo dosegli."

 

Dejal je, da je na vsakih 1000 dirk sedem psov "hudo poškodovanih". Med dirko v Addingtonu v Christchurchu pred kratkim sta npr. dva psa utrpela zlom noge. Oba so uspavali.

 

Carolyn Press-McKenzie iz dobrodelne organizacije Helping You Help Animals (HUHA) meni, da je izkoriščanje psov za zabavo zastarelo, v družbi je med tem časom prišlo do precejšnjega miselnega preskoka. Press-McKenzie je zatrdila, da omenjene organizacije za zaščito živali ob popolni prepovedi zagotavljajo rešitev za vse hrte, saj so pravkar kupile več kot 60 hektarjev zemlje v Wellingtonu, zatorej premorejo dovolj kapacitet za rešene pse.

 

Aktivisti za pravice živali so tudi zatrdili, da so pri nastanitvi psov pripravljeni sodelovati s tekmovalno industrijo.

 

Nova Zelandija je med sedmimi preostalimi državami na svetu, kjer so dirke z greyhoundi še vedno zakonite. Avstralija, Velika Britanija in Irska še vedno dovoljujejo ta šport, medtem ko so v ZDA dovoljene samo še v nekaterih državah. Mehika in Vietnam, kljub legalizaciji hitrostnih dirk, trenutno nimata delujočih prog.

 

Odločitev o prihodnosti tekmovalne industrije je neizbežna – sprejeta bo v tednih, ne mesecih. Zaupni dokumenti razkrivajo, da so bile Petersu predstavljene tri možnosti: omogočiti industriji, da njen status ostane nespremenjen, uvesti nove omejitve pri njenem delovanju ali pa popolna ukinitev tekmovalne industrije s hrti.

​

Dostop do izvirnega članka iz Newshub