Juglar je lepe, čvrste postave. Njegov galguero ga je sam pustil pred vrati zavetišča Scooby Medina del Campo. Seveda to ni bilo lepo od galguera, vseeno pa je bilo galgu prizaneseno z usodo, ki doleti mnoge galge – ni mu bilo treba izkusiti trpljenja življenja potepuha v iskanju zatočišča in hrane.

 

O njem so povedali, da je že takoj, ko je vstopil v ogrado, pokazal pripravljenost na druženje; brez težav se je vključil v rutino zavetišča. Je mirne narave in se v svoji ogradi dobro razume tako z galgi kot s psi drugih pasem, spolov in velikosti. Enako spoštljiv je tudi med srečanji na sprehodih.

 

Juglarja so člani Pet Levrieri srečali med zadnjim obiskom španskih zavetišč. Poročajo, da jim je takoj pristopil naproti – radovedno, vljudno, brez vsiljivosti in razposajenosti; že po kratkem vohanju je samozavestno sprejel stik s človekom in se mirno prepustil božanju.

 

Na sprehodih hodi mirno in ne vleče za povodec. Zelo rad se ustavlja, ​​vohlja in raziskuje nova okolja.

 

Pri preizkusu z mačkami ni pokazal znakov plenilskega vedenja, zato menimo, da bo ob primernem začetnem uvajanju lahko živel z domačo muco, saj v zavetišču do njih ni kazal nestrpnosti ali agresije.

 

V potnem listu je navedeno, da je star 9 let, vendar menijo, da je precej mlajši, sodeč po njegovem videzu in vedenju. Znano je, da se isti dokumenti velikokrat uporabljajo za pse več generacij (čip umrlega psa vstavijo v mladega; s tem prikrivajo realno stanje izginulih psov na podeželju). Pogosto so datumi skotitve napisani povsem nerealno.

 

Juglar je čudovito bitje, ki si želi, da bi kmalu dobil čisto svojo družino, ki ga bo ljubila, spoštovala in ga bo vključila v svoje življenje. Ta fant si to resnično zasluži.